PRIPRAVA PROGRAMOV ZA PROMOCIJO ZDRAVJA, SVETOVANJE IN USPOSABLJANJE NA PODROČJU PROMOCIJE ZDRAVJA

Promocija zdravja na delovnem mestu je obveznost delodajalca, ki mu jo nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
 
Temelj promocije zdravja v delovnem okolju je program promocije zdravja, ki ga mora pripraviti vsako podjetje.
 
Program promocije zdravja ni subvencioniranje popoldanskih športnih dejavnosti delavcev, ampak mora biti le ta usmerjen v neko skupino delavcev, ki kažejo negativno zdravstveno stanje. To je denimo visok bolniški stalež, pogoste poškodbe delavcev na delu ali izven dela, slaba delovna učinkovitost zaposlenih, negativna klima znotraj podjetja, itd.
 
Negativno zdravstveno stanje ugotavljamo na podlagi analize poškodb pri delu, bolniškega staleža, poročil pooblaščene zdravnice o preventivnih zdravstvenih pregledih ali izvedenih anket med delavci. Na podlagi te analize določimo specifičen zdravstveni problem in naredimo program promocije zdravja, kako ta problem zmanjšati na najmanjšo možno mero.
 
V promocijo zdravja morajo biti vključeni poleg vodstva, tudi delavski svet, sindikat (če le ta v podjetju obstaja) in predvsem tudi delavci sami. Pomembno je, da se delavci poistovetijo z načeli promocije zdravja, da je promocija temeljita in da poseže na vsa področja, ki se pri analizi izkažejo za pomembna. Biti mora učinkovita in ekonomsko koristna.
 
Končni rezultat promocije zdravja je dolgoročno zniževanje negativnega zdravja delavcev. Vzporedno s tem pa s promocijo zdravja podjetje pride do večje dodane vrednosti, boljše kakovosti izdelkov ali storitev, večje inovativnosti in ustvarjalnosti ter večji delovni storilnosti oziroma produktivnosti zaposlenih. Nenazadnje pa prispeva tudi k boljši javni podobi podjetja. Največjo korist od promocije zdravja imajo brez dvoma za podjetje najpomembnejši viri- to so zaposleni.

 

SVETOVANJE GLEDE OBLIKOVANJA PODPORNEGA OKOLJA ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE DELAVCEV NA DELOVNIH MESTIH

Delavci na delovnem mestu preživijo najmanj tretjino dneva, zato je zelo pomembno, da se na delu dobro počutijo. Delavci, ki se na delovnem mestu dobro počutijo tudi dobro delajo, so ustvarjali, kreativni in polni idej. Delodajalcu, ki ustvarja podporno okolje za dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu se takšna investicija povrne v obliki nižjega bolniškega staleža zaposlenih, manjšem številu poškodb pri delu in izven dela,  manjši fluktuaciji in večji produktivnosti. Za podjetje to v končni fazi pomeni tudi višji dobiček.
 
V današnjem času pa v podjetjih ni edina težava le absentizem, ampak tudi takoimenovani prezentizem. To pomeni, da je delavec sicer prisoten na delovnem mestu, vendar njegovo delo zaradi zdravstvenih težav ni učinkovito. Gre za pojav, ko delavec prihaja na delo, vendar pri delu ni zbran in učinkovit zaradi bolezni, družinskih ali drugih življenjskih problemov ali ker si ne dovoli dovolj časa za okrevanje. Zaposleni prihajajo bolni na delo zaradi lojalnosti, pridnosti, občutka odgovornosti in nenadomestljivosti, zaradi organizacijskih razlogov, pritiska sodelavcev in nadrejenih. Posledice prezentizma se kažejo v zmanjšanju produktivnosti in poslabšanju zdravstvenega stanja prizadetega delavca. Na dolgi rok pa prezentizem vodi v zviševanje absentizma.

 

SODELOVANJE IZVAJALCEM MEDICINE DELA (POOBLAŠČENIM ZDRAVNIKOM) GLEDE PRIPRAVE ZDRAVSTVENE OCENE TVEGANJA DELOVNIH MEST, OBSEGA ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV, ZDRAVSTVENE REHABILITACIJE DELAVCEV V PRIMERU HUJŠIH POŠKODB, PRIPRAVE USPOSABLJANJ ZA PRVO POMOČ

V skladu z veljavno zakonodajo mora delodajalec zaposlene delavce pošiljati tudi zdravstvene preglede. Vrsta in obseg zdravstvenih pregledov je predpisana s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l.RS 87/2002).
 
Za delodajalca je zelo pomembno, da skupaj z izvajalcem medicine dela pripravita obseg zdravstvenega pregleda za posamezno delovno mesto ter določita optimalen rok za izvedbo posameznega pregleda. Temu pravimo zdravstvena ocena tveganja. Dobra zdravstvena ocena tveganja pa  delodajalcu prihrani nepotrebne stroške zaradi prevelikega obsega zdravstvenih pregledov ali prepogostih zdravstvenih pregledov.
 
V primeru hujše poškodbe delavca, je zelo pomembna učinkovita zdravstvena rehabilitacija, da se delavec lahko čim hitreje vrne na delo. V kolikor je bila narave poškodbe takšna, da dela na delovnem mestu ne more opravljati več v takem obsegu kot pred poškodbo oziroma ga sploh ne more več opravljati, ga je potrebno v sodelovanju z izvajalcem medicine dela premestiti na drugo delovno mesto, oziroma mu najti drugo primerno delo.
 
V delovnih okoljih, kjer obstaja večje tveganje za nastanek poškodb pri delu je pomembno, da so delavci dobro usposobljeni za nudenje prve pomoči, da lahko ustrezno oskrbijo poškodovanega delavca do prihoda zdravniške ekipe ter s tem preprečili naglo poslabšanje zdravstvenega stanja in celo smrt.

 

OBVLADOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE TRPINČENJA NA DELOVNIH MESTIH

Beseda stres izvira iz angleškega jezika in pomeni zunanji pritisk, napetost, obremenitev  Izraz so sprva uporabljali fiziki v fiziki za označevanje mehanske obremenitve, kmalu pa se je uveljavil tudi v medicini.
 
Stres na delovnem mestu delavec doživlja, ko zahteve delovnega mesta presegajo njegove delovne zmožnosti.

 

Stres na delovnem mestu med drugim povzroča vsebina dela, delovne obremenitve in tempo dela, medosebni odnosi, kultura organizacije oziroma podjetja, razmejevanje dela in domačega življenja.
 
Prvi korak k zmanjšanju stresa med zaposlenimi v vsakem podjetju je ocenjevanje stresa s pomočjo ocenjevalnih lestvic. Nato sledijo ukrepi za zmanjšanje stresa na ravni posameznika in na nivoju podjetja.

 

PREPOZNAVANJE UPORABE PSIHOAKTIVNIH SNOVI TER POMOČ PRI REHABILITACIJI DELAVCEV

Psihoaktivne snovi so droge, ki po vnosu v naše telo spremenijo naše delovanje.
 
Poznamo dovoljene droge, kot so tobak, alkohol, topila, zdravila, anestetiki in nedovoljene droge kot so marihuana, kokain, klubske droge, amfetamini, LSD, opijati…
 
Kriteriji zasvojenosti:

  • močna ali prevladujoča želja po drogi, prehaja v potrebo oziroma v prisilo;
  • oseba ne more nadzorovati količine in pogostosti vnosa;
  • toleranca na drogo;
  • klub želji ne more prenehati z jemanjem droge;
  • ob opustitvi droge se pojavijo abstinenčni znaki (telesni in duševni);
  • opustitev obveznosti, socialnih stikov, zanemarjanje samega sebe;
  • vztrajanje pri jemanju droge, kljub očitno slabšemu zdravju.

Uporaba psihoaktivnih snovi (PAS) je resen družbeni problem. Tako kot je različna vrsta psihoaktivnih snovi, tako je pester tudi spekter problemov, ki so povezani z njihovo uporabo.
 
V delovnem okolju je pomembno, da znamo prepoznati, da je delavec v nekem trenutku postal drugačen, da dela drugače, morda podaljšuje malice, se prepira s sodelavci, zamuja na delo, ima slabšo kakovost dela, je pogosteje v bolniškem staležu, itd.
 
V takem primeru, je potrebno v prvi fazi najti ustrezen pristop do delavca, v drugi fazi pa mu najti primerno strokovno pomoč.

 

ZASTOPANJE PODJETIJ V PRIMERU UGOTAVLJANJA INVALIDNOSTI NA ZASEDANJIH INVALIDSKE KOMISIJE

V primerih, ko se delavec huje poškoduje na delovnem mestu, v domačem okolju ali pride do bolezni je običajno potrebno njegovo nadaljnjo delavno zmožnost oceniti na invalidski komisiji.
 
Predlog za ocenitev poda delavec sam preko svojega osebnega zdravnika ali pa predlog poda izvajalec medicine dela, ki za podjetje opravlja storitve zdravstvenega varstva.
 
Delodajalec mora pred zasedanjem invalidske komisije pripraviti vso potrebno dokumentacijo, ki jo komisija od njega zahteva. To pomeni izpolniti vse predpisane formularje, predložiti oceno tveganja in zdravstveno oceno tveganja delovnega mesta, kjer delavec opravlja delo.
 
Na zasedanju invalidske komisije je običajno prisotno podjetje, ki za delodajalca opravlja naloge varnosti in zdravja pri delu, delavec in tričlanska komisija, ki na podlagi ocene tveganja, pogovora z delavcem in mnenja osebe, ki za delodajalca opravlja naloge varnosti in zdravja pri delu, ugotovi morebitno stopnjo invalidnosti.