Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom. Pri tem lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti ustrezno usposobljeno fizično ali pravno osebo. Kot odgovorno osebo se lahko pooblasti tudi fizična oseba, ki ni zaposlena pri lastniku ali uporabniku.

V večstanovanjskih hišah se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti tudi upravitelja, če je za to ustrezno usposobljen.

 

VZPOSTAVITEV UČINKOVITIH ORGANIZACIJSKIH SISTEMOV ZA PREPREČEVANJE NASTANKA POŽARA

Z vidika dolgoročnega obstoja podjetja je zelo pomembna požarna varnost objekta. Če nam objekt namreč pogori, bo tudi podjetje po vsej verjetnosti prenehalo obstajati. Vzroki za nastanek požara so:

  • kajenje, kurjenje, varjenje, rezanje v nezavarovanem okolju;
  • napake ali poškodbe na električni inštalaciji, neustrezne varovalke;
  • preobremenjeni vodniki;
  • statična elektrika;
  • strela;
  • okvare in neredno vzdrževanje strojev.

V praksi je zelo pomembno s kakšnimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi obvladujemo nastanek požara, če že pride do nastanka požara pa, kako ga bomo učinkovito  pogasili in po potrebi evakuirali ljudi iz objekta.

Največ požarov nastane  takrat, ko nas ni v podjetju- sobote, nedelje, praznike, kolektivni dopust. To pomeni, da zadnji delovni dan na nekem mestu v proizvodnji ali skladišču izvajamo požarno nevarna dela, kot so varjenje, rezanje, spajkanje ipd, pri tem pa nihče ne poskrbi za požarno varnostne ukrepe ali požarno stražo. Zaradi tega kasneje pride do tlenja in razvoja požara.

V primeru, da ob nastanku požara nimamo zagotovljenega učinkovitega alarmiranja in takojšnjega prihoda usposobljenih ljudi za gašenje požara, bo zagotovo prišlo do nepopravljivih posledic

Če razvoj požara ponazorimo v praksi to pomeni: 1 minuto po nastanku ga lahko pogasimo z lončkom vode, 3 minute po njegovem nastanku z vedrom vode, deset minut po njegovem nastanku pa z gasilsko cisterno.

 

IZDELAVA OCEN POŽARNE OGROŽENOSTI

V skladu z metodologijo za ocenjevanje požarne ogroženosti (Ur.l.RS, št. 70/96). morajo oceno požarne ogroženosti izdelati:

  • lastniki in uporabniki poslovnih objektov
  • lokalne skupnosti pri pripravi načrtov varstva pred požarom v skladu z drugim odstavkom 17. člena zakona o varstvu pred požarom ter pri pripravi načrtov zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s 44. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).

Z oceno požarne ogroženosti se ugotavljajo stopnje požarne ogroženosti posameznega okolja:

  1. stopnja 1 – zelo majhna požarna ogroženost;
  2. stopnja 2 – majhna požarna ogroženost;
  3. stopnja 3 – srednja požarna ogroženost;
  4. stopnja 4 – srednja do povečana požarna ogroženost;
  5. stopnja 5 – velika požarna ogroženost in
  6. stopnja 6 – zelo velika požarna ogroženost.

Na podlagi dobljenih stopenj požarne ogroženosti je potrebno določiti vrste usposabljanja zaposlenih iz varstva pred požarom in druge ukrepe varstva pred požarom.

 

IZDELAVA POŽARNIH REDOV, POŽARNIH NAČRTOV IN NAČRTOV EVAKUACIJE

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje:

  1. organizacijo varstva pred požarom;
  2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporabe odprtega ognja ali orodja, ki se iskri, tam kjer je to prepovedano, odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov in druge ukrepe ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov;
  3. navodila za ravnanje v primeru požara;
  4. način usposabljanja.

V poslovnih, stanovanjskih in industrijskih objektih mora biti del požarnega reda izobešen na vidnem mestu.

V objektih morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je treba vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca. Evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila morajo biti proste in prehodne. Dostop do opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom mora biti prost.

Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba izdelati tudi požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. Lastnik ali uporabnik takega objekta mora en izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je tak objekt. Gasilska enota požarni načrt lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog.

 

PRIPRAVA PROGRAMOV USPOSABLJANJA IZ VARSTVA PRED POŽAROM IN IZVAJANJE USPOSABLJANJA

Lastnik in uporabnik stanovanjskega, poslovnega in industrijskega objekta mora za svoje zaposlene pripraviti in potrditi  program usposabljanja, ki ustreza vrsti objekta,  dejavnosti in nevarnostim v  objektu.

Usposabljanje izvajajo osebe, odgovorne za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred požarom oziroma pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, če so registrirani za izvajanje usposabljanja odraslih in izpolnjujejo pogoje določene s  pravilnikom o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur.l.RS št. 32/2011).

Usposabljanje za varstvo pred požarom obsega:

  • usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom;
  • usposabljanje in preizkus usposobljenosti za gašenje usposobljenih oseb;
  • usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije;
  • usposabljanje varnostnikov in operaterjev varnostno nadzornih centrov (v nadaljnjem besedilu: VNC), ki izvajajo požarno varovanje;
  • druga usposabljanja, če je tako določeno s posebnimi predpisi.

 

SVETOVANJE GLEDE NAMEŠČANJA, VZDRŽEVANJA IN PREGLEDOV VGRAJENIH SISTEMOV AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE

V stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih mora biti v skladu s predpisi o graditvi objektov, vgrajen en ali več sistemov aktivne požarne zaščite za katere je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

Vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite so:

  • sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje;
  • naprave za odkrivanje, javljanje in gašenje v transportnih cevovodih;
  • naprave za odkrivanje, javljanje prisotnosti gorljivih plinov ali par v zraku;
  • vgrajeni gasilni sistemi s tekočimi gasili, plini ali praški;
  • naprave za požarno vodno hlajenje s polivanjem ali škropljenjem;
  • vgrajene naprave za znižanje koncentracije kisika;
  • avtomatski sistemi za nadzor nad dimom in produkti zgorevanja ter odvod dima in toplote;
  • sistemi za vzpostavljanje nadtlaka zraka v prostorih, katerih osnovni namen je aktivna požarna zaščita;
  • varnostna razsvetljava v celotnem objektu;
  • naprave in oprema, ki služi za pogon in krmiljenje požarnih ali gasilskih dvigal;
  • drugi vgrajeni sistemi aktivne požarne zaščite.

Sestavni del posameznega vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite je lahko tudi krmiljenje avtomatske opreme, sistemov in elementov za požarno zaščito (požarna vrata, vrata na izhodih, deblokade vrat, požarne lopute in druge podobne naprave) ali drugih elementov v povezavi s sistemom ter daljinski prenos signala do sprejemnika, naprave za oskrbo z električno energijo, ki služijo za pogon naprav in opreme za požarno zaščito, črpalne postaje, namenjene za gašenje ali hlajenje z vodo in druge naprave.

Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite je treba pridobiti za vsako vrsto vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in sicer za:

  • novo vgrajene oziroma rekonstruirane sisteme aktivne požarne zaščite;
  • spremenjene ali zamenjane vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite;
  • razširjene sisteme aktivne požarne zaščite in to za del, ki je na novo vgrajen, če deluje samostojno oziroma za celoten sistem, če razširjeni sistem ne deluje samostojno;
  • vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, če je bil sistem aktiviran in ni bil vzpostavljen v prvotno stanje v treh dneh po aktiviranju.

Investitor mora v zgoraj naštetih primerih v skladu s predpisi o graditvi objektov kot sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta, priložiti tudi potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite.

Lastnik, uporabnik ali upravljalec mora skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil:

  • skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite in obnavljati veljavnost potrdila o brezhibnem delovanju sistema;

hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.